Ustanovni člani
Rotary kluba Ljubljana
Srečanje kluba 2018
Srečanje članov 2019
Sprejem novih članov 2019

Novice

Vse do 31.12. lahko prispevate za izobraževanje in kakovosten razvoj osnovnošolcev iz socialno šibkih družin. Za donacijo v vrednosti 5…

1. december, 2019 Read more

Facebook

ROTARY KLUB LJUBLJANA
ROTARY KLUB LJUBLJANA je v kraju Grand Hotel Union.
Spoštovani gospodje in cenjene gospe,

Rotary klub Ljubljana, v sodelovanju z Ameriško - slovensko izobraževalno fundacijo ASEF, prireja že 31. veliki rotarijski ples, katerega osrednji namen je krepiti dobrodelnost in zbrati sredstva, ki bodo izbranim posameznikom omogočila uspešno pot v prihodnost.

Velika dvorana Grand hotela Union bo v soboto, 1. februarja 2020, ob 19. uri,
združila vrhunsko glasbo, zabavo in dobrodelnost na najimenitnejšem plesu leta:
ČRNO-BELI REDUTI.

Tradicija plesov v Ljubljani je bogata in člani Rotary kluba Ljubljana so bili aktivni v organizaciji plesnih večerov že med leti 1931 – 1941, ko je v Unionski dvorani v predpustnem času veljala za najimenitnejši ples ČRNO-BELA REDUTA, katerega so se gostje udeleževali v črno-belih oblačilih.

Vljudno vabljeni, da se nam pridružite na plesišču ob zvokih Gala Dance Orchestra in njihovih solistov in podprete najboljše mlade. Vsaka investicija v mlade je investicija v družbo znanja in napredka.

Jurij Ule
predsednik Rotary kluba Ljubljana 2019/2020

Cena vstopnice 120 EUR vključuje večerjo in dobrodelni prispevek. Zaželeno je, da gosti na prireditev pridejo v parih, gospodje v smokingu ("Black Tie"), dame v svečani večerni toaleti. Za dodatne informacije, vstopnice in rezervacijo miz nas prosim kontaktirajte.
M: +386 (0)41 752 852
@: vrp@rotary-klub-lj.si ali info@asef.net
W: www.rotary-klub-lj.si

Za več informacij o ASEF in programih https://www.asef.net/ in https://www.asef.net/junior-fellows/
ROTARY KLUB LJUBLJANA
ROTARY KLUB LJUBLJANA se počuti ponosno.
Univeza v Ljubljani je praznovala 100 let.
DVA rektorja Univeze v Ljubljani sta povezana z Rotary klubom Ljubljana.

Dr. Božidar Lavrič je bil predsednik Rotary kluba Ljubljana v letu 1940/41 in 24. rektor Univerze v Ljubljani

Dr. Gorazd Kušej je bil prvi štipendist Rotary kluba Ljubljana, takratnega distrikta D77 - Kraljevina Jugoslavija in 21. rektor Univerze v Ljubljani.

Gorazd Kušej, slovenski pravnik in pedagog, * 17. december 1907, Gradec, † 9. december 1985, Ljubljana.
Gorazd Kušej, je bil 21. rektor Univerze v Ljubljani, je leta 1929 diplomiral na ljubljanski Pravni fakulteti in tu 1930 tudi doktoriral. Strokovno se je izpoponjeval na univerzah v Bordeauxu, na Dunaju ter na akademiji za mednarodno pravo v Haagu. Leta 1939 je postal na univerzitetni katedri za ustavno pravo in teorijo države Pravne fakultete v Ljubljani izredni ter 1945 redni profesor. V letih 1947/1948 je bil dekan Pravne fakultete, leta 1950 do 1952 pa rektor ljubljanske univerze.
Ukvarjal se je s filozofijo prava v povezavi s politično zanostjo, pravno zgodovino in sociologijo. Utemeljil je razvoj sodobne teorije države in prava in primerjalnega ustavnega prava ter vplival na razvoj sodobnega slovenskega pravnega izrazja.
Od leta 1958 je bil redni član SAZU in dve mandatni obdobji (1972-80) njen glavni tajnik. Bil je tudi član združenja za mednarodno pravo v Londonu, za primerjalno pravo v Parizu in Stanislavove akademije v Nancyju. Ljubljanska univerza mu je leta 1979 podelila naslov zaslužnega profesorja, 1980 pa je za življenjsko delo prejel Kidričevo nagrado.

Rotary International je imel v obdobju pred drugo svetovno vojno stalnega predstavnika v Akademiji za mednarodno pravo v Haagu (Academy of International Law at The Hague). Dolgoletni predstavnik Rotary International v tej ustanovi je bil Andre Gardot , pravnik po poklicu in past guverner Francije. Na njegovo pobudo so lahko evropski distrikti vsako leto poslali svojega študenta na poletni tečaj mednarodnega prava v Haag. Leta 1932 je bil na predlog RC Ljubljana in distrikta 77 v Haag poslan kot štipendist Gorazd Kušej iz Ljubljane skupaj z šestimi štipendisti iz Nemčije, Avstrije, Švice in Francije.
Uradno poročilo, da je Rotary poslal štipendista Gorazda Kušeja v Haag je bilo objavljeno v poročilu prve distriktne konference D-77, ki je bila maja 1933 v Beogradu. Za štipendijo so prispevali RC Ljubljana, RC Maribor, RC Beograd, RC Zagreb in RC Osijek.

Poročilo Gorazda Kušeja in predstavitev Akademije za mednarodno pravo v Haagu je bilo objavljeno v Slovenskem Pravniku, letnik 1932, št. 11-12.
V članku Gorazd Kušej izraža iskreno zahvalo Rotaryju, ki mu je omogočil štipendijo in udeležbo na Akademiji v Haagu

Božidar Lavrič, član Rotary kluba Ljubljana med leti 1931 in 1941 in zadnji predsednik kluba pred drugo svetovno vojno v letu 1940-41.
Rojen 10. novembra 1899, umrl 15. novembra 1961. Dr. med., častni dr., redni profesor za kirurgijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani in predstojnik klinike za kirurgijo. Redni član od 6. decembra 1949; podpredsednik SAZU od 21. marca 1950 do smrti.
Rodil se je 10. novembra 1899 v Novi vasi pri Cerknici. Medicino je študiral v Zagrebu, Parizu in Pragi, kjer je promoviral 1924. Izpopolnjeval se je v Parizu (1925), ZDA (1938, 1947) in na Švedskem (1954). Sprva je deloval v Zagrebu in Šibeniku, nato pa kot asistent na zagrebški kirurški kliniki. V Mariboru je 1933 prevzel vodstvo kirurškega oddelka, kmalu za tem pa je postal vodja 2. kirurškega oddelka v Ljubljani. L. 1936 je bil imenovan za privatnega docenta za topografsko anatomijo na ljubljanski medicinski fakulteti, v naslednjih letih pa je na njej predaval kirurško propedevtiko. Za docenta so ga imenovali 1940, ko je bil uveden predmet Kirurgija. Med drugo svetovno vojno so ga med 1942 in 1943 internirali Italijani. Po kapitulaciji Italije je v Bariju delal v bolnišnicah za ranjene partizane, v Beogradu pa je leta 1944 postal glavni kirurg Jugoslovanske ljudske armade (JLA). L. 1945 je bil imenovan za rednega profesorja kirurgije na Medicinski fakulteti UL, do 1949 je bil tudi njen dekan in nato rektor Medicinske visoke šole, 1957 pa rektor ljubljanske univerze. L. 1949 je postal redni član SAZU.

Prof. Lavrič je po letu 1945 prenesel številne kirurške izkušnje na ljubljansko kliniko. Bil je med pobudniki za ustanovitev transfuzijskega zavoda, spodbudil je razvoj sodobne anesteziologije in s tem ustvaril pogoje za napredek kirurgije nasploh ter zlasti torakalne kirurgije in kirurgije srca in žilja. Prevzel je celotno pljučno kirurgijo, organiziral dve skupini za delo v protituberkuloznih sanatorijih na Golniku in v Topolšici, uvedel je dekortikacijo in resekcijo pljuč pri malignomih in tuberkulozi. Opravil je prve posege na srcu, kmalu tudi na odprtem srcu. Ta veliki uspeh je prof. Lavriču in njegovi ekipi 1959 prinesel Kidričevo nagrado. Čeprav je največ časa posvečal kirurgiji srca, se je poglabljal tudi v druga kirurška področja: uvedel je plastično kirurgijo ter razvijal travmatologijo in nevrokirurgijo. Trudil se je izboljšati nego operirancev in je po operacijah uvajal fizioterapijo.

Prof. dr. Lavrič je bil splošni univerzalni kirurg, ki je obvladal vsa kirurška področja, v času po drugi svetovni vojni pa se je kirurgija v svetu vse bolj subspecializirala in prof. Lavrič je to novost prenesel v slovenski prostor. Imel je dober čut za sodelavce in je med njimi izbral posameznike, ki so s sodelavci začeli razvijati kirurška podpodročja. Zavedal se je tudi, da je znanje temeljni pogoj za napredek stroke, zato je mlajše sodelavce pošiljal na izobraževanja po svetu. V času njegovega vodenja kirurškega oddelka Kliničnih bolnic je marca 1948 bolnica odslovila negovalke redovnice, ki so jih sprejeli po drugih jugoslovanskih bolnišnicah, v Sloveniji pa je kriza nege trajala veliko let preden so novoustanovljene šole za medicinske sestre izobrazile strokovni kader. Redovnica Livija Merlak, ki je ostala na kirurškem oddelku, je prevzela vodenje prve šole za medicinske instrumentarke.

Bil je častni član mnogih kirurških društev, mdr. češkoslovaškega, bolgarskega in nemškega, dopisni član jugoslovanske (JAZU) in srbske (SANU) akademije znanosti in umetnosti, združenja kirurgov Velike Britanije in Irske, Združenja kirurgov v Lyonu (Francija), zunanji član francoske akademije za kirurgijo, častni doktor univerze v Nancyju, član mednarodnega združenja kirurgov in član uredniških odborov slovenskih in tujih strokovnih revij. Objavil je okoli 80 člankov v priznanih slovenskih in tujih revijah.

S svojo močno osebnostjo je akad. Božidar Lavrič zaznamoval slovensko kirurgijo sredi 20. stoletja, s svojim univerzalnim znanjem pa je bil tudi izbran za Titovega kirurga in ga je spremljal na številnih njegovih potovanjih po svetu. Ob bolezni angleškega kralja Jurija VI. so za konsultacijo povprašali tudi prof. Lavriča.

Umrl je 10. novembra 1961 v Ljubljani.
ROTARY KLUB LJUBLJANA
ROTARY KLUB LJUBLJANA se počuti praznično z osebo Evita Tutta in drugimi (3) na lokaciji Jazz Club Gajo - Jazz Paradise.
Ponosni smo na naše varovance Rotaract klub Ljubljana, katerim smo ustanovni botri.
Iskrene čestitke za 25 let, za 25 let prijateljstva in še na mnoga leta.

Veseli nas, da bo naše darilo "ček" botrovalo mnogim dobrim delom, še posebej sirotišnici, kateri ste namenjeni pomagati.

Druženje v Jazz Paradise je bilo nepozabno!
Čestitke, da ste povabili vse bivše generacije in hvala za vabilo!

YouTube