V tretjem poskusu je RI na predlog RC Zagreb nalogo ustanavljanja kluba zaupal g. Alfu M. Lorgerju. S pomočjo spretnega tajnika kluba RC Zagreb, inženirja R. Alaupovića, sta v Ljubljani našla navdušence za rotarijstvo, Lorgerju so se namreč pridružili Mirko Polič, direktor ljubljanske opere, Aleksander Knez iz zavarovalništva in odvetnik dr. Viljem Krejči. Ti so nato intenzivno iskali nove privržence, kar pa ni bila lahka naloga. Največja ovira je bilo nastajanje številnih različnih klubov v Ljubljani v tistem obdobju in tedenska obveza sestajanja članov. Kljub temu je četverici v dobrem mesecu do januarja 1931 uspelo v klub privabiti 26 novih članov in s tem izpolniti zakonske pogoje za ustanovitev RC Ljubljana.

Ustanovitev kluba je potekala 11. februarja 1931 na ustanovitvenem občnem zboru. Pristopne izjave so podpisali naslednji ustanovitveni člani:
Angola Anton, steklo in porcelan, Božič dr. Mirko, hranilništvo, Dobrila dr. Mario, borza, Dukič ing. Adolf, stavbeništvo, Golia dr. Adolf, Zveza industrialcev, Horvat ing. Juro, elektrotehnika, Horvat ing. Alojz, gradnja cest in železnic, Kavčič Josip, bombažno tekstilstvo, Kersnik dr. Janko, posojilništvo, Kmet dr. Stanko, lekarništvo, Knez Aleksander, zavarovalništvo, Kobler Franc, mešano blago, Krejči dr. Viljem, civilno pravo, Loeser Ing. Oskar, industrija pločevinastih izdelkov, Lorant Oton, brezalkoholne pijače, Lorger Alfonz, veleprodaja petrolejskih proizvodov, Mohorič Ivan, Zbornica za TOI, Naglas Viktor, pohištvena industrija, Polič Mirko, glasba, Slokar dr. Ivan, bančništvo, Stare ing. Lado, lesna industrija, Sarabon dr. Vinko, geografija, Strca Stanko, tovarna strojev in livarništvo, Trček Franc, profesionalno zadružništvo, Uratnik Filip, delavska zbornica, Žirovnik dr. Janko, kazensko pravo.

Ob ustanovitvi kluba je bila izvoljena tudi uprava in nadzorni odbor, ki so ga sestavljali: Žirovnik Janko, predsednik, Krejči dr. Viljem, podpredsednik in ceremonial, Lorger Alfonz, tajnik, Naglas Viktor, blagajnik, Slokar Ivan, član uprave, Knez Aleksander, član uprave.

Članstvo

Veliki oče Rotary kluba Ljubljana je vsekakor Dr.Viljem Krejči, ki je bil predsednik kluba v letih 1932/33 in 1937/38. Krejči je bil tudi predsednik Rdečega križa z velikim posluhom za pomoč. Številne rotarijce pa je pritegnil s svojim pesniškim talentom, ki ga je uporabljal v pismih in govorih.

Že takrat so bili člani kluba nekateri pomembnejši Slovenci, ki so se zapisali v zgodovino, kot sta slikarja Božidar Jakac in Gojmir Anton Kos, arhitekt Josip Costaperario, univ. prof. dr. Franc Stele in kirurg dr. Božidar Lavrič.

V desetih letih obstoja sta dva člana, Viljem Krejči v letih 1934/35 in Ivan Slokar v letih 1938/39, postala guvernerja Distrikta 77.

Z rotarijskim priznanjem Paul Harris Fellow Rotary klub nagrajuje svoje najzaslužnejše člane. Prejemnik priznanja je lahko tudi organizacija ali nečlan Rotary kluba, ki ga Rotary klub nominira za priznanje pri dobrodelni mednarodni organizaciji Rotary Foundation.

Prejemniki priznanja Paul Harris Fellow (PHF) so: